Zakleta v grajskem stolpiču

Pisalo se je leto 1630, ko je na Negovskem gradu vladala plemiška družina Trautmannsdorf. Na svet je prijokala zdrava deklica, prva hčerka takratnega kralja. S kraljico sta ji dala ime Melanie.

Leto dni zatem se je po graščini razširila žalostna vest. Kraljica je zbolela za gripo. Takrat to ni bil le »mimobežen« prehlad, marveč smrtonosna bolezen, za katero niso poznali zdravila. Vsi na dvoru so se trudili, da bi kraljica zadnje dni svojega življenja preživela čim lepše.

Napočil je čas, ko se je za vedno poslovila od sveta. Kralj je bil zelo žalosten, poleg tega pa je moral skrbeti še za otroka. Skrb za Melanie je kmalu prevzela varuška. Melanie je bila srečna, čeprav brez matere in z očetom, ki je bil velikokrat na poti.

Ko je dopolnila osem let, se je kralj vnovič poročil. Nove kraljice ni nihče preveč maral, saj je le malokrat delala za dobro ljudstva, a velikokrat sebi v prid. Prav tako si je nemalokrat privoščila in kralja ovila okoli prsta. Bil je deževen dan. Prispelo je pismo za kralja. Povabljen je bil na obisk in pogovor na drugo kraljestvo, daleč za obzorjem.

Ker bi bilo to potovanje preveč naporno za Melanie, sta z mačeho ostali doma, kralj pa se je odpravil na pot. Vrnil se bo šele čez sedem mesecev. Kraljici Melanie ni bila pri srcu, zato se je ves čas izogibala. Dneve je raje preživljala sama, a ji je čez čas postalo dolgčas. Melanie pa ni imela teh težav, saj je imela prijatelje, s katerimi je vedno znova doživljala nepozabne pustolovščine.

Viri:

Grajske zgodbe, Melissa Šeruga, 2011
"Pri urah slovenščine učenci spoznavajo različna književna dela, pri katerih spoznavajo značilnosti različnih književnih prostorov in literarnih oseb. Tematika kulturnega dne osmošolcev je bila Grajske zgodbe. V zgodovino kraja Negova in Negovskega gradu jih je popeljala vodička Dragica Starovasnik, ki je povedala še marsikatero zanimivo anekdoto iz preteklosti. Legende so učence popeljale v domišljijski svet in nastali so zanimivi literarni zapisi. Učiteljici Živana Safran in Alenka Kozar."

Komentarji