Po dolgotrajnih zasliševanju in mučenju je Marjeta Hajdiš, obtožena čarodejstva, 14. junija 1661 na sodnem procesu v Hrastovcu med drugim priznala. Da se je pajdašila in pečala s hudičem. Da je skrunila posvečene hostije, zavdajala in povzročala bolezni. Pri tem je uporabljala na skrivaj ukradene lase svojih žrtev, razne maže in podobno.
Lase nekega župana je zmašila v luknjo, narejeno s svedrom, s katerim so navrtali krsto, nakar je med raznimi rotitvenimi gibi izrekla urok: Jaz, Marjeta, zaklinjam glavo, ude, drobovje krščenega, birmanega in blagoslovljenega človeka, Simona Frasa, naj zboli, ohromi in oslabi v trojnem imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.
Ko je šla s svojim možem proti križu pri svetem Lenartu, se ji je hudič približal v podobi hrastovskega lakaja. Ko sta prišla skupaj, jo je zli sovražnik odgnal od moža in je imel v gozdu z njo vso noč opraviti, da je na pol izgubila pamet in je šele za dne komaj prišla k sebi.
Sosedi je zagovorila krave z rekom: Jaz, Marjeta, zapovedujem, izganjam vse mleko in vse moči sosedovih krav iz nog, iz drobovja, iz glave, iz rogov, iz vimen in iz vsega telesa, da pridejo le te v Nežine krave, da bodo te krave dobro molzne, da bodo imele mleko polno smetane. To naj se zgodi krščeni, birmani, blagoslovljeni Neži po treh božjih imenih, velikega Boga Očeta, Boga Sina, Boga svetega Duha. Amen.
Sodnik je izrekel sodbo: Akoprav bi ta grešnica zaradi svoje skrajno odvratne pregrehe coprništva in bogotajstva po pravšnjem zaslužila, da bi jo spravili na morišče in pred smrtjo ščipali z razbeljenimi kleščami, da, zaradi vse preveč razmahnjene in žal vsepovsod prodirajoče pregrehe celo živo sežgali, je vendar njihova velegrofovska milost in gospod deželnega sodišča naročil, da jo na današnji dan na javnem sodišču izroče rablju.
Ta naj jo odpelje ven k običajnemu morišču, tam naj jo na grmadi z vrvjo zadavi iz življenja k smrti, telo pa naj skupaj z glavo sežge na ognju in upepeli. Bog bodi milostljiv njeni ubogi hudobni duši.
