Category : Gradovi danes

Kaj je grad?

Kaj je grad?

Grad je srednjeveško utrjen stavbni kompleks, ki stoji ponavadi na nekem zavarovanem območju. Varovano je lahko naravno ali umetno.

Grad je bil dom fevdalnega gospoda in njegovega namestnika. Grad je opravljal tudi funkcijo središča fevdalne zemljiške posesti.

Kakšne gradove poznamo?

Gradovi so lahko cesarski, samostanski, mestni, škofovski ali pa gre za gradove mejnih grofov.

Funkcionalno lahko razdelimo gradove na mejne gradove, stalne rezidence, rezidence visokega ali nizkega plemstva, središča zemljiških gospostev itd.

Po topografiji jih lahko delimo na višinske, nižinske, jamske in vodne gradove. Edini vodni grad v Sloveniji je grad Otočec.

Glede na arhitekturno zasnovo jih delimo na stolpaste gradove, visoke trdne hiše, obodne gradove, koncentrično raščene gradove.

Glede na slogovne značilnosti jih delimo na karolinške, romanske, gotske in renesančne.

Glede na čas nastanka, pa jih delimo na gradove, ki so nastali do 11. stoletja, na gradove 12. stoletja, na poznosrednjeveški gradove, itn.

Selitev iz grajskega griča v dolino

Približno v šestnajstem stoletju so fevdalci pričeli z zidnjem razkošnih dvorcev v nižinah. Začeli so puščati gradove grajene na višinah, ki so jim postajali neudobni in hladni. V mestih so torej pričele nastajati razkošne palače, ki so bile namenjene zgolj bivanju.

Arhitektura dvorcev je svoj vzpon doživela predvsem med baročnim časom. Barok je bilo obdobje razkošne arhitekture in udobja tudi znotraj samih dvorcev in graščin.

Dvorci, ki so nastali pod vplivom baroka so na primer dvorec Štatenberg, Haasberk pri Planini, Soteska, Dornava, Kromberk, Vogrsko, itd. To so bili časi, ko mogočne utrdbe namenjene obrambi na visokem hribovju niso bile več tako aktualne in mnoge so iz tega razloga pričele propadati.

 

 

 

 

 

Zakaj so gradovi pričeli propadati?

Danes je marsikateri grad v zelo slabem stanju, marsikaterega pa tudi več ni ali pa je od njega ostalo le še nekaj bežnih kamnitih ostankov. Kdaj so torej prvi gradovi začeli s svojim ciklom propadanja? V 16. stoletju so fevdalci pričeli zapuščati gradove, ki so bili grajeni visoko na vzpetinah, kjer so služili kot obrambni stolpi. V tem obdobju so pričeli z zidanjem razkošejših dvorcev in graščin v dolinah, kjer je bil teren položen, lahko dostopen in prijeten za življenje. Posebno so dvorci svoj razcvet doživeli v času baroka. To je bilo obdobje razkošja, udobja ter zahtevne arhitekture, tako v prostorih samih kot tudi izven njih.

Že v 16. stoletju se je torej z opuščanjem grajskih utrdb na visokih področjih pričel njihov propad. Ti gradovi so se počasi pričeli že v tistem obdobju spreminjati v ruševino. Nekatere pa je že pred tem stoletjem uničil tudi kakšen potres ali požar. Znan je potres leta 1511, ki je bil zelo uničujoč za marsikateri grad.

Več kot sto gradov je bilo uničenih tudi med kmečkimi upori in fevdalnimi vojnami. Tudi turški vpadi so doprinesli k uničenju marsikaterega gradu.

Svoj davek je terjala tudi druga svetovna vojna, ko so partizani požgali več kot deset gradov na slovenskih tleh. S tem so v njih poskušali preprečiti naselitev okupatorja oz. so tako poskušali uničiti sovražnikovo vojsko, ki se je v gradovih že naselila.

Poleg tega so k uničenju prispevale tudi naravne katastrofe, od potresov, zimske zmrzali, viharjev, gorskih ujm, nalivov, itd.

Ljudje so včasih bližnji grad videli tudi kot priročen kamnolom, iz katerega je bilo zlahka pridobiti že obdelano lomljeno kamenje za gradnjo. Prav tako je k uničenju prispeval tudi neprimeren odnos ljudi do kulturne dediščine, ropi in opustošenje gradov zaradi koristoljublja.