Grad Dravograd

Grad Dravograd (Traburg) se je nahajal na vzpetini nad mestom Dravograd. Grad Dravograd je bil postavljen na strateškem mestu, od koder je varoval prehod preko Drave in prehod iz Dravske v Labotsko dolino. Danes so od njega ostale le še ruševine.

info-image

1177

prva pisna omemba stavbe

Ruševina

dejavnost/stanje stavbe

Na pobočju severno od Dravograda

lega stavbe

info-image

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 2. septembra 1997. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

info-image

Prvič se omenja leta 1177 kot castrum Trachburck. Ohranjeni so eskarpni zidovi proti jugu in ena trinadstropna stena na severni strani. Na to steno se navezujejo ostanki obodnih zidov.

Zanimivosti grajske stavbe

Prvi lastniki gradu

Grad je okoli 12. stoletja leta 1155 pozidal fevdnik Ortlof Trušenjski brez soglasja šentpavelskega samostana.

Kasneje so se vitezi Trušenjski poravnali s šentpavelskim samostanom in postali njegovi fevdniki do smrti Otona II. Trušenjskega in s tem izumrtja rodbine leta 1261.

Habsburžani

Grad so v fevd dobili Pffanberški, za njimi fevdniki Vovbrški, nato Hochenlochi. Leta 1304 so gospoščino kupili Goriško-tirolski grofje. Do izumrtja goriško-tirolskih so imeli gospoščino v fevdu Konrad Aufensteinski. Leta 1355 so postali lastniki dravograjskega gradu Habsburžani.

Celjski grofje

Grad so leta 1387 kupili Celjski grofje, po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel v deželnoknežjo last. Grad in gospoščino so upravljali številni oskrbniki in zastavni najemniki. Leta 1469 je bil zastavni najemnik gradu, urada in mitnice Andrej Višprijski (Weyspriach), nato je leta 1478 to bil Ahac von Ernau. Leta 1613 je gospoščina spet postala cerkvena posest, ko jo je kupila škofija, pozneje pa ga je leta 1628 prevzel šentpavelski benediktinski samostan. V drugi polovici 18. stoletja je grad pogorel, a so ga obnovili. V 19.stoletju je verski sklad grad prodal grofu Alojzu Khuenburgu, leta 1838 pa ga je ta prodal pl. Davidu Sumreicherju, ki ga je 1846 opustil in ga pustil propasti v razvalino.

Ohranjeni zapisi

Dostop do gradu

Razvaline so dostopne po pešpoti in z avtomobilom po cesti iz centra Dravograda. Cesta vodi do vznožja gradu.

Obrambni stolp

Na gradu je bil pomemben del obrambni stolp - propugnaculum. Ležal naj bi vzhodno od grajske zasnove.

In danes...

  • Grad Dravograd
  • grad_dravograd11
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd
  • Grad Dravograd

Lokacija

Literatura
  • Ivan Stopar, Dr.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim, Viharnik, Ljubljana, 1993
  • Dušan Kos (2005). Vitez in Grad. Založba ZRC, ZRC SAZU. ISBN 961-6500-82-1

Komentarji