Blejski grad
Po pisnih virih je Blejski grad najstarejši grad v Sloveniji. Prvič je z darovnico omenjen leta 1011 kot castellum Veldes. Blejski grad stoji na Bledu na visoki strmi pečini 123 m nad Blejskim jezerom. Par stoletij je bil sedež briksenske škofije, danes pa je ena največjih kulturnih in turističnih znamenitosti Slovenije, ki si jo prihajajo ogledavati turisti iz celega sveta. Grad je simbol Bleda in Slovenije. Grad nad zelenim jezerom z majhnim otočkom in cerkvico je skozi stoletja prepoznaven doma in v svetu. Grajske terase pa ponujajo razgled po slovenski deželi, kjer lahko vidimo Lesce, Radovljico ter mogočno gorovje Karavank in Julijskih Alp.
Grad je bil tekom zgodovine izpostavljen številnim katastrofam. Leta 1511 je bil prvi potres, ki je prizadel blejski grad. Prezidal ga je Herbard Auersperg. Leta 1690 pa je bil še en potres, po katerem so ga popravljali Gallenfelsi. Ohranil se je gotski fortifikacijski sistem. 18. avgusta 1947 pa je grad zajel požar, ki je uničil precejšen del strehe.
1011
prva pisna omemba stavbe
Restavracija, muzej, poroke
dejavnost/stanje stavbe
Bled
lega stavbe
Objekt spada pod nepremični spomenik državnega pomena in je bil zanj razglašen 6.10.1999. Kulturni državni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na državnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.
Grad so pričeli strokovno obnavljati leta 1952 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, ki je bil učenec Jožeta Plečnika. Grad so obnavljali deset let, saj so bila dela zaključena šele leta 1961. Blejski grad je dobil modernejšo zasnovo, ki je bila prilagojena turističnim ogledom. Leta 2008 je Zavod za kulturo Bled prenovil še muzejski del.
Lastniki in upravljalci gradu po letih
- 1004 briksenska škofija, škof Albuin
- 1011 briksenska škofija, škof Adalberon
- 1368–1558 rodbina Kreigh
- 1558 baron Herbard Auersperg (Turjaški)
- 1574 baron Ivan Josip Lenkovič
- 1592–1597 grof Žiga Turn
- 1615 -1634 knez Janez Eggenberg
- 1634–1642 Adam Pipian
- 1642–1651 Karel Weidmann
- 1651–1666 Engelbert Volf Auersperg
- 1666–1669 Janez Petschacher
- 1669–1674 Wilhelm Baltasar von Loewenfeldt
- 1674–1677 Janez Petschacher
- 1677–1721 in 1731–1744 rodbina baronov Gallenfels
- 1744–1750 Janez Toman
- 1751–1769 baron Indermauer
- 1769–1774 Franc Florijan Chrobath
- 1774–1782 Jožef Štefančič
- 1782–1804 Ignac Novak
- 1809-1813 last francoske države, generalni guverner maršal Auguste Marmont
- 1838 briksenska škofija
- 1858 meščanski podjetnik Viktor Ruard, lastnik jeseniške železarne
- 1882 veletrgovec Adolf Muhr
- 1918 hotelir Ivan Kenda
- 1937 Zadružna gospodarska banka, nato Dravska banovina
- danes - v lasti države, Zavod za kulturo Bled
