Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (Saldenhofen) se imenuje tudi Pistrov grad po svojem zadnjem lastniku. Grad se nahaja na hribu nad naseljem Vuzenica. Od njega so danes ostale le še ruševine, nekaj sledov obzidja in zidu renesančnega obrambnega stolpa. Stolp ima sedaj uničeno streho, notranji dve steni sta povsem v razvalinah, kot tudi renesančna bifora na zunanji steni, ki je bila pred desetletjem še ohranjena.
Stolp je enonadstropen in zidan z mešanico kamna in opeke. Je poseben, saj ima talno ploskev narejeno v obliki trapeza, na zunanji, proti sovražniku odprti strani, pa dva zaokrožena robova. V pritličju stolpa je nekaj strelnih lin v obliki ključavnice, v nadstropju pa so širše strelne line. Okenske odprtine so novejše.
1210
prva pisna omemba stavbe
Razvalina
dejavnost/stanje stavbe
Na strmi skali nad Novim trgom v Vuzenici
lega stavbe
Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 16. septembra 1995. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.
Vuzeniški grad je dal pred letom 1238 pozidati Kolon I. Zalenski. Grad je bil ob koncu 17. stoletja še povsem ohranjen.
Zanimivosti grajske stavbe
Kolon I. Vuzeniški (Žalemski)
Grad naj bi okoli leta 1210 zgradil Kolon I. Vuzeniški oz. Žalemski, iz rodu Trušenjskih. Bil je sin grofinje Matilde, ki je imela drugega moža imenovanega Henrik Trušenjski. Pod gradom se je začelo razvijati naselje obrtnikov in rokodelcev. Vuzeniški gospodje so bili politično in vojaško precej pomembni in aktivni.
Šentpavelski samostan
Območje Vuzenice je bilo del stare Spanheimske posesti, ki je pozneje prešla v last Trušenjskih. 1359 je Kolon V. (zadnji Vuzeniški in zadnji Trušenjski) obljubil trg, grad in stolp Glaneškemu. Sklenila naj bi dedno pogodbo, ki bi mu omogočila prenos omenjene lastnine v njegovo pravo svobodno posest. Očitno pa je bila Kolonova »svobodna posest« sporna, saj je bil grad tudi v lasti šentpavelskega samostana, ki je imel v lasti več strnjenih posesti ob Dravi. Kolon je imel grad od samostana v zajemu. Samostan pa je grad obljubil vojvodi Rudolfu IV. Po Kolonovi smrti 1374, so posest prevzeli Celjani.
Celjski upravniki
Celjski upravnik gradu Vuzenica je postal Hans Liechtenstein Nikolsburg. Ta je med 1374 in 1378 prevzemal deželnoknežje in šentpavelske fevde vezane na Vuzenico. Celjski so Vuzenico še priznavali za šentpavelski fevd.
Nasledniki Habsburžani, ki so se Vuzenice polastili leta 1456, je niso več priznavali za šentpavelski fevd. Habsburžani so grad upravljali z oskrbniki. Prvi med njimi je bil 1457 Friderik Verl, ki je nasledil celjskega oskrbnika. 1509 ga je dobil v zastavo Žiga Ivniški, Ivniški pa so ostali v gradu do 1568. V tem obdobju je grad doživljal burne dogodke, ki so pretresali deželo.
Ohranjeni zapisi
Kmečki puntarji in Turki
1515 je vojskovodja deželnih stanov Jurij Herberstein potolkel in razgnal tu zbrane čete kmečkih puntarjev, 1532 so tod pustošila turška krdela. 1568 je grad in gospoščino Vuzenica v zastavo prevzel Krištof Kollnitz, a je že 1586 posest kupil v polno last Lenart, zadnji iz rodu Kollnitzov, ki je že naslednje leto umrl.
Plemiči Ammansegg
Vuzeniški grad s pritiklinami je nato kupil Matija Amman pl. Ammansegg. Ammani, ki jih opisujejo kot hudo samopašne gospodarje, so gospodovali na gradu do ok. 1646, ko ga je Ana Regina, vdova po Žigi Frideriku Ammanu, prinesla v zakon najprej svojemu drugemu možu Frideriku Caraduziju in nato 1656 svojemu tretjemu možu Hansu Karlu Kemetarju, ki je bil zadnji grajski lastnik vuzeniške gospoščine.
Ta je vso svojo posest 1663 prodal konventu samostana dominikank v Marenbergu-Radljah. Ob koncu 17. stoletja je bil grad še povsem ohranjen.
1782 je bil marenberški samostan razpuščen, grad pa je prešel v roke verskega sklada. Med poznejšimi zasebnimi lastniki se omenjajo Edvard Maggi, Feliks Schmitt in 1881 Karel Fritscher.
Do leta 1972 je v njem živela družina Otokarja Pistorja, sina Oskarja pl. Pistorja, akademskega slikarja, ki se je poročil z domačinko Ano Verdnik.
In danes...
- pistrov_grad_grad_vuzenica35
- pistrov_grad_grad_vuzenica34
- pistrov_grad_grad_vuzenica33
- pistrov_grad_grad_vuzenica32
- pistrov_grad_grad_vuzenica30
- pistrov_grad_grad_vuzenica29
- pistrov_grad_grad_vuzenica23
- pistrov_grad_grad_vuzenica26
- pistrov_grad_grad_vuzenica24
- pistrov_grad_grad_vuzenica25
- pistrov_grad_grad_vuzenica27
- pistrov_grad_grad_vuzenica28
- pistrov_grad_grad_vuzenica22
- pistrov_grad_grad_vuzenica21
- pistrov_grad_grad_vuzenica20
- pistrov_grad_grad_vuzenica19
- pistrov_grad_grad_vuzenica17
- pistrov_grad_grad_vuzenica16
- pistrov_grad_grad_vuzenica15
- pistrov_grad_grad_vuzenica14
- pistrov_grad_grad_vuzenica13
- pistrov_grad_grad_vuzenica12
- pistrov_grad_grad_vuzenica11
- pistrov_grad_grad_vuzenica5
- pistrov_grad_grad_vuzenica6
- pistrov_grad_grad_vuzenica7
- pistrov_grad_grad_vuzenica8
- pistrov_grad_grad_vuzenica9
- pistrov_grad_grad_vuzenica10
- pistrov_grad_grad_vuzenica4
- pistrov_grad_grad_vuzenica3
- pistrov_grad_grad_vuzenica2
- pistrov_grad_grad_vuzenica1
- pistrov_grad_grad_vuzenica18
Lokacija
- Ivan Stopar, Dr.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim, Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/
- Dušan Kos, Dr.: »Vitez in Grad«, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1