Dvorec je bil v zgrajen prvi tretjini 19. stoletja, o čemer priča tudi sam slog gradnje.

Dvorec je grajen v neoklasicističnem slogu, za katerega je značilno oživljanje in posnemanje starogrške in starorimske umetnosti.

Gre za bogato enonadstropno stavbo, ki so jo verjetno zgradili italijanski arhitekti, ki naj bi uporabili les in opeko iz lokalnega področja.

Dvorec je bil visok 9m, v tlorisu pa je meril 26,5m x 15,5m.

Zemljišče je obsegalo okoli 150 hektarjev.

Neoklasicistični elementi gradnje so opazni v ohranjenem pročelju pred vhodom in ob oknih oblikovani polstebri v jonskem slogu.

Neoklasicističen slog motita le kovinska balkonska ograja in kovinska balkonska podpornika, ki se po slogu uvrščata v novejše obdobje.

Nad glavnim vhodom, nad balkonskimi okni in vrati, sta v sredini dva grba, za katere žal ne vemo grba katerih družin sta, komu pripadata, lastniku dvorca ali graditelju. Eden od teh grbov je opremljen z napisom”VIRTUTI PRO PATRIA”, na sredini grba je na modri podlagi, venec iz rdečih vrtnic, njegova sredina pa je pobarvana zeleno. Na drugem pa je upodobljena štorklja, ki jo obdajata belo-modri zastavi, na rumenkasto-rjavi podlagi pa dva krat po tri rumene petokrake zvezde. Nad grbom pa sta dve različni kroni.

Pročelje pod vhodom je grajeno v obliki rimskega templja.

Ob oknih oblikovani polstebri so v jonskem slogu, v sredini z levom, kar bi lahko pomenilo, da so dvorce gradili Benečani (znak Benetk je lev).

Pred vhodom so trije obokani, štirioglati stebri. Vhodna vrata so lesena.

Okenska lesena polkna na nekaterih mestih nadomeščajo zazidana okna v simetriji razporeditve oken.

Italijanski slog lepo ponazarjajo tudi velika in visoka okna in lesena polkna (veternica, naoknice).

Notranjost dvorca je razdeljena na dva dela, katera ločita umetniško izdelana kovinska vrata in dva reda stopnic.

V spodnjem delu dvorca, oziroma v pritličju, je bila kuhinja, sprejemna soba s klavirjem, soba za goste, shrambe, vhod v klet, toaletni prostori. V tem delu dvorca je bilo pri zadnjem lastniku urejeno tudi majhno stanovanje za grofovega sorodnika.

Zgornji del dvorca je bil bivalni prostor gospodarja. Zgoraj na hodniku, katerega stene so bile obdane z glavami nagačenih živali, je bil majhen improviziran oltar, kjer se je za grofa opravljalo bogoslužje ob nedeljah in praznikih.

Desno od oltarja je bila velika soba, kjer je imel grof shranjeno lepo zbirko daril, nagačenih živali in dragoceno zbirko orožja.

Zraven nje je bila manjša soba, kjer je bila dragocena zbirka porcelana,shranjena v lesenih omarah, s steklenimi vrati in z ogledalom od zadaj tako, da je bil porcelan viden z vseh strani.

Na sredini hodnika, nasproti stopnišča, je bila velika bilijardna soba in hkrati soba za goste. To je tudi največji prostor v celem dvorcu.

V bilijardni sobi se je nahajala bilijardna miza, dolga jedilna miza, z dvanajstimi, lepo okrašenimi stoli, z visokimi naslonjali. V prostoru so bile razstavljene nagačene živali, med njimi tudi nagačen tjulen. Iz te sobe je tudi izhod na balkon.

Zraven bilijardne sobe je bila še grofova pisarna, spalnica in otroška soba.

V njej je bila tako imenovana »velikonočna zbirka«. To je bila zbirka različnih, redkih in dragocenih, velikonočnih predmetov, urejenih v velikem gnezdu.

Iz zgornjega dela dvorca so stopnice vodile še na podstrešje, ki je bilo zaprto z velikimi železnimi vrati.

Na podstrešju je grof von Matzenauer hranil zbirke dragocenih znamk in razglednic z vsega sveta.

Meja med parkom in gozdičem je bila široka pot, ki je med dvema drevoredoma vodila do gradu. Gozdič pa je hkrati ločeval dvorec od gospodarskih poslopij, stanovanj za služnjičad, hlevov, senikov in čebelnjakov, ki so se nahajali nekoliko pod dvorcem.

Pravzaprav se je pod dvorcem nahajalo le del gospodarskih poslopij. Druga dva dela pa sta bila razdeljena in precej oddaljena drug od drugega. En del se je namreč nahajal tik za dvorcem in to so bili v glavnem le hlevi, v kateri so bili konji in biki. Drugi del se je nahajal kilometer od dvorca, ob sami madžarski meji.

Dvorec je z ene strani obdajal lepo urejen park, z druge pa majhen gozdič, ki je bil prav tako urejen.

Del parka pred gradom je bil prepleten z lepo urejenimi sprehajalnimi stezicami in zasajen s topoli, rdečimi bukvami in jelkami, na sredini se je nahajal vodomet z ribnikom, okrog katerega so stale tri kamnite klopi , le te pa so v pravilnem krogu obkrožale jelke.

Drugi del parka, ki se je nahajal za dvorom, je bil zasajen z rožami in okrasnim grmičevjem.

Zraven dvorca je stal tudi vodnjak, kateri je oskrboval prebivalce dvorca z vodo.

matzenau2

Vir: Dr. Igor Sapač

Vir: Dr. Igor Sapač