Dvorec
Matzenau
Dvorec v Prosenjakovcih
(Matzenau)
Dvorec Matzenau se nahaja na Goričkem v gozdičku poraščenem z iglavci in listavci in sicer na manjšem pobočju v Prosenjakovcih. Gre za nekdanji dvorec grofa Matzenauerja, ki je bil zgrajen kot letno in lovsko prebivališče okoli leta 1876. Ime prvega lastnika dvorca ni znano. Leta 1945 so bili lastniki gradu izgnani, Rdeča armada je grad preuredila v bolnišnico in v veliki meri uničila inventar.
- 1890 - grof Ferenc Egger
- 1893 - baron Denes Craigher
- 1900 - Carl von Matzenauer
1876
prva pisna omemba stavbe
Ruševina
dejavnost/stanje stavbe
Prosenjakovci 37, 9207 Prosenjakovci
lega stavbe
Kulturna dediščina Slovenije
Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 4.6.2014. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.
Park dvorca
Danes park v okviru projekta Carpe diem spet dobiva svojo prvotno podobo, ker mu vračajo funkcije, za katere je bil oblikovan. Okoli dvorca poteka krožna gozdna učna pot. Pot služi tudi kot dostop do dvorca. Ob poti so klopi za možnost uživanja v naravi. V parku so informativne table, iz katerih se je možno poučiti o rastočih drevesih in njihovih posebnostih.
Portret Karla von Matzenauerja
Grof Karl von Matzenau se je rodil 12. decembra 1851. Končal je vojaško šolo in postal visoki oficir v Avstro – ogrski vojski. Bil je vojaški ataše in generalni konzul v Venezueli, Peruju, Rusiji, Boliviji in Iranu. Po prvi svetovni vojni je bil v komisiji za določanje meje med Jugoslavijo in Madžarsko in tako ima velike zasluge, da poteka meja kot jo imamo danes.
Grob Karla von Matzenauerja
Umrl je 5. februarja 1932 v Prosenjakovcih. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Selu.
Grof Karl von Matzenau
Grof Matzenauer je bil dvakrat poročen. S prvo ženo Čehinjo Henriete je imel dva sinova, Dominga in Carla. Druga žena Marija je bila prav tako Čehinja in mu je rodila pet otrok: Friderika, Kurta, Eimi, Marijo in Emerika. Friderik je pokopan V Murski Soboti, Kurt je končal v Dachauu, Eimi je bila nuna v Gradcu, Marija, poročena Červek, je umrla 1987, Emerik pa je bil ustreljen leta 1950. Z njegovo smrtjo je tudi konec rodu plemenitih Matzenauerjev, kajti preostali potomci grofa so umrli že prej.
Grof Carl von Matzenauer je bil zelo strog in varčen človek. Do svojih otrok je bil tudi izredno strog in zahteven. Vseh sedem otrok je moralo trdo delati na posestvu. Kljub temu, da so na dvorcu imeli velike zaloge živil, so bili otroci pogosto lačni, saj jim je hrano časovno in količinsko omejeval. Verjetno je hotel s tem družino rešiti iz finančne krize, vendar vsi otroci tega niso mogli in tudi ne hoteli razumeti, tako da je eden njegovih sinov očeta okradel in zbežal od doma. To je grofa tako razjezilo, da se je temu sinu odpovedal. Za grofa je bilo značilno, da je rad naenkrat nabavljal velike količine živil. Tako da so v kleti imeli pogosto po več zabojev oranž, jabolk in drugega sadja. Meso so hranili v posodah, katere so spustili v vodnjak. Tako so meso obvarovali pred škodljivci in hkrati je bilo na hladnem. Kljub vsem svojim prizadevanjem, pa grofu žal ni nikoli uspelo rešiti družino iz finančne krize.
Dvorec je grajen v neoklasicističnem slogu, za katerega je značilno oživljanje in posnemanje starogrške in starorimske umetnosti.
Gre za bogato enonadstropno stavbo, ki so jo verjetno zgradili italijanski arhitekti, ki naj bi uporabili les in opeko iz lokalnega področja.
Neoklasicistični elementi gradnje so opazni v ohranjenem pročelju pred vhodom in ob oknih oblikovani polstebri v jonskem slogu.
Neoklasicističen slog motita le kovinska balkonska ograja in kovinska balkonska podpornika, ki se po slogu uvrščata v novejše obdobje.
Nad glavnim vhodom, nad balkonskimi okni in vrati, sta v sredini dva grba, za katere žal ne vemo grba katerih družin sta, komu pripadata, lastniku dvorca ali graditelju. Eden od teh grbov je opremljen z napisom”VIRTUTI PRO PATRIA”, na sredini grba je na modri podlagi, venec iz rdečih vrtnic, njegova sredina pa je pobarvana zeleno. Na drugem pa je upodobljena štorklja, ki jo obdajata belo-modri zastavi, na rumenkasto-rjavi podlagi pa dva krat po tri rumene petokrake zvezde. Nad grbom pa sta dve različni kroni.
Ob oknih oblikovani polstebri so v jonskem slogu, v sredini z levom, kar bi lahko pomenilo, da so dvorce gradili Benečani (znak Benetk je lev).
Okenska lesena polkna na nekaterih mestih nadomeščajo zazidana okna v simetriji razporeditve oken.
Italijanski slog lepo ponazarjajo tudi velika in visoka okna in lesena polkna (veternica, naoknice).
Notranjost dvorca je razdeljena na dva dela, katera ločita umetniško izdelana kovinska vrata in dva reda stopnic.
V spodnjem delu dvorca, oziroma v pritličju, je bila kuhinja, sprejemna soba s klavirjem, soba za goste, shrambe, vhod v klet, toaletni prostori. V tem delu dvorca je bilo pri zadnjem lastniku urejeno tudi majhno stanovanje za grofovega sorodnika.
Zgornji del dvorca je bil bivalni prostor gospodarja. Zgoraj na hodniku, katerega stene so bile obdane z glavami nagačenih živali, je bil majhen improviziran oltar, kjer se je za grofa opravljalo bogoslužje ob nedeljah in praznikih.
Desno od oltarja je bila velika soba, kjer je imel grof shranjeno lepo zbirko daril, nagačenih živali in dragoceno zbirko orožja.
Zraven nje je bila manjša soba, kjer je bila dragocena zbirka porcelana,shranjena v lesenih omarah, s steklenimi vrati in z ogledalom od zadaj tako, da je bil porcelan viden z vseh strani.
Na sredini hodnika, nasproti stopnišča, je bila velika bilijardna soba in hkrati soba za goste. To je tudi največji prostor v celem dvorcu.
V bilijardni sobi se je nahajala bilijardna miza, dolga jedilna miza, z dvanajstimi, lepo okrašenimi stoli, z visokimi naslonjali. V prostoru so bile razstavljene nagačene živali, med njimi tudi nagačen tjulen. Iz te sobe je tudi izhod na balkon.
V njej je bila tako imenovana »velikonočna zbirka«. To je bila zbirka različnih, redkih in dragocenih, velikonočnih predmetov, urejenih v velikem gnezdu.
Iz zgornjega dela dvorca so stopnice vodile še na podstrešje, ki je bilo zaprto z velikimi železnimi vrati.
Meja med parkom in gozdičem je bila široka pot, ki je med dvema drevoredoma vodila do gradu. Gozdič pa je hkrati ločeval dvorec od gospodarskih poslopij, stanovanj za služnjičad, hlevov, senikov in čebelnjakov, ki so se nahajali nekoliko pod dvorcem.
Pravzaprav se je pod dvorcem nahajalo le del gospodarskih poslopij. Druga dva dela pa sta bila razdeljena in precej oddaljena drug od drugega. En del se je namreč nahajal tik za dvorcem in to so bili v glavnem le hlevi, v kateri so bili konji in biki. Drugi del se je nahajal kilometer od dvorca, ob sami madžarski meji.
Dvorec je z ene strani obdajal lepo urejen park, z druge pa majhen gozdič, ki je bil prav tako urejen.
Del parka pred gradom je bil prepleten z lepo urejenimi sprehajalnimi stezicami in zasajen s topoli, rdečimi bukvami in jelkami, na sredini se je nahajal vodomet z ribnikom, okrog katerega so stale tri kamnite klopi , le te pa so v pravilnem krogu obkrožale jelke.
Literatura
- https://kraji.eu/slovenija/dvorec_matzenau/slo
- http://prosenjakovci.naspletu.com/dokumenti_z_linki/Ohranimo_kulturno_ded.pdf
- Pomurski Vestnik, leto 1980, avtor članka Franc Kuzmič
- https://p3d.in/vd08i
Morda vas zanima tudi
Bog je ustvaril Kranjca
Noč čarovnic in legenda o kovaču Jacku
